OSMIJ je glede na količino najbolj redka izmed vseh plemenitih kovin v naši zemeljski skorji, saj ga je kar 1.500-krat manj kot zlata in 2.500-krat manj kot srebra. Slika prikazuje razpoložljivost plemenitih kovin po vsem svetu. V kolikor bi na enem mestu imeli vso razpoložljivo količino zlata, bi imeli kocko s stranico 22 metrov, kar pomeni, da bi jo lahko postavili pod Eifflov. Skupna količina osmija pa je enaka kocki s stranico 2 m.
Kristalinski OSMIUM je ~ 20x bolj dragocen kot zlato in ima najvišjo vrednost glede na volumen med vsemi plemenitimi kovinami.
1 čista unča osmija = 31,1 g
Srebro
28,70 €
Zlato
2.431,75 €
Osmij
47.800,33 €
Kristalinski OSMIJ je jekleno modre barve. Njegov edinstvenem modro-srebrni in modro-beli odboj svetlobe seže dalje, kot pri diamantu. Svetloba se na kristalni površini ne lomi in ima izjemen odboj.
Osmij je bil vse do leta 2014 strupen, nakar so švicarski znanstveniki povsem po naključju odkrili možnost, da lahko kristalizirajo osmij. Postopek je izjemno kompleksen in dolgotrajen pri čemer je ves čas soodvisnih kar 50 spremenljivk (temperatura, tlak, delež plinov, itn.). V kolikor pride do odstopanja le ene izmed teh spremenljivk je proces kristalizacije neuspešen.
Cena kristalinskega OSMIJA od samega lansiranja na trg leta 2014 konstantno raste in je zelo stabilna.
Pri enakem volumnu je teža osmija dva krat večja kot teža svinca. Z 22,61 g/cm3 je osmij najgostejši izmed vseh plemenitih kovin.
OSMIUM je element z atomskim številom 76 v periodnem sistemu elementov. Kemijsko/umetno ga ni mogoče proizvesti.
Kristalinski OSMIJ ima čistino 99,9995 %. V njegovi kristalinski formi je osmij popolnoma neškodljiv za telo in kožo.
OSMIJ zaradi svoje obstojnosti za večno ohrani svoj sijaj. Odporen je na primer tudi na klorovodikovo kislino. Njegova odpornost proti obrabi presega vse ostale snovi.
Kristalinski OSMIJ ima na Moshovo lestvici trdote vrednost 7,5 in je tako trd kot volfram in trši kot srebro in zlato, katerih trdota znaša 2,7 in 2,5.
Vsak kos osmija je edinstven. Njegova površinska struktura ima 10.000 krat bolj natančni zapis kot prstni odtis.
